Eozinofilni ezofagitis, znan tudi kot EE ali EoE je kronična vnetna motnja požiralnika, kjer je prisotno veliko posebnih belih krvnih celic, imenovanih eozinofili. Gre za bolj novo bolezen, v Sloveniji prvič omenjeno leta 1992. Tisti, ki trpijo za eozinofilnim ezofagitisom imajo veliko število eozinofilcev – vrsto belih krvnih celic, ki jih v krvi običajno najdemo v majhnem številu in vnetja v požiralniku. Veliko število eozinofilcev v požiralniku je lahko posledica alergijske reakcije na hrano, refluksa, kisline ali alergenov v zraku, kar lahko prispeva k vnetju ali poškodbi požiralnega tkiva.
Približno 50 odstotkov bolnikov z eozinofilnim ezofagitisom ima tudi sezonske alergije ali astmo. Številni imajo tudi alergije na hrano ali ekcem. Raziskovalci, ki preučujejo eozinofilni ezofagitis, domnevajo, da pri razvoju bolezni igrajo vlogo tako genetski kot okoljski dejavniki.
Pri dojenčkih in malčkih lahko eozinofilni ezofagitis povzroči razdražljivost, težave s hranjenjem in slabše pridobivanje telesne teže. Pri starejših otrocih lahko bolezen povzroči refluks, regurgitacijo, bruhanje in / ali bolečino v želodcu. Te težave lahko poleg bolečin v prsnem košu in težav s požiranjem hrane občutijo tudi najstniki in odrasli z eozinofilnim ezofagitisom – občutek, kot da je hrana “obtičala” v požiralniku. Morda se zgodi tudi, da je potrebno za dokončanje obroka piti veliko tekočine ali pa da sploh ne morejo dokončati obroka.
DIAGNOZA
Pravilno diagnozo eozinofilnega ezofagitisa mora potrditi alergolog in gastroenterolog, ki bo opravil klinično anamnezo in testiranje na alergijo na hrano in gastroskopijo, da si natančno ogleda požiralnik in preveri, ali ima vnetje. Pomembno je, da se izključijo drugi vzroki ezofagealne eozinofilije, kot je refluks. V ezofagu so včasih lahko prisotni eozinofili, ki so videti normalno. Za potrditev diagnoze je treba opraviti biopsijo požiralnika.
ZDRAVLJENJE
Dieta za izločanje živil s šestimi obroki (mleko, jajca, gluten, oreščki, soja, morska hrana) lahko izboljša simptome in ezofagealno eozinofilijo ter pomaga prepoznati vzročno hrano. Če pa le-to ni dovolj, pa je potrebno sam ugotoviti katero živilo je krivo za vnetje. Trenutno ni znanih zdravil, ki bi pozdravile eozinofilni ezofagitis, vendar lahko nekatera zdravila zavirajo kopičenje eozinofilov, lajšajo poškodbe tkiva v požiralniku in ublažijo simptome. Lahko se predpišejo peroralni ali topični steroidi. Ker so načrti zdravljenja eozinofilnega ezofagitisa individualizirani, bi morali bolniki z eozinofilnim ezofagitisom tesno sodelovati z alergologom in po potrebi z gastroenterologom, da bi izvedli poseben načrt zdravljenja, ki jim najbolje ustreza.
VIR: https://acaai.org/allergies/types/food-allergies/types-food-allergy/eosinophilic-esophagitis
