Junija ga je čakala ponovna gastroskopija, da preverijo stanje požiralnika. Ker sem doma imela komaj 3 tedne starega dojenčka, je z njim v Ljubljano odšel partner. Srce se mi je paralo, da ne bom mogla biti z njim, mu stati ob strani. Težave s hranjenjem so do takrat skoraj izzvenele, še vedno pa je imel strah poizkušati novo hrano, katere ne pozna. Skratka imel je dober apetit, še vedno pa je imel občasne težave z zaprtjem, a vsaj ne več tako pogosto, kajti vsakodnevno je užival Macrobalans prašek, ki mu zelo pomaga. A ga preprosto potrebuje, drugače je takoj zaprt, 1-2 vrečki dnevno, odvisno od dneva. Zaradi bolečin v trebuhu se ni več zbujal ponoči.
Po opravljeni ponovni gastroskopiji je zdravnik povedal, da na videz izgleda normalen požiralnik, dvanajsternik in želodec. Ponovno so mu odvzeli vzorce tkiva in kot že v prvo histološki izvid prejmemo po pošti. Kako sem se razveselila, hvalabogu da mu pantoprazol pomaga. Niti pomislila nisem na to, da bi bilo lahko še kaj narobe. Čez približno 10 dni dobimo izvide, ki so žal pokazali še vedno, sicer blago, eozinofilno vnetje požiralnika. Histologija je namreč pokazala, da je še vedno povečano število eozinofilcev, ampak se je vnetje zmanjšalo za približno polovico, samo ta terapija pa ni dovolj uspešna. Potrebno je bilo ugotoviti, kaj je še krivo. Zdravnik nam je povedal, da bo potrebno izločiti pšenico oziroma gluten v celoti, kar je še eden od glavnih alergenov, ki jih uživa, ostale že tako ali tako ne. Ker je imel že do takrat zelo omejen jedilnik, nam je zdravnik svetoval še brezglutensko dieto.
