Konec aprila 2020 sem dobila odgovor na dano vlogo za nadomestilo za izgubljeni dohodek, katero sem vložila zaradi hudo bolnega otroka. Ker sem bila tako prepričana v to, da bom dobila odobreno, sem bila ob pogledu na odgovor šokirana. Zavrnili so mi! Seveda sem takoj pomislila na pritožbo, katero je potrebno podati v 15 dneh. Vložila sem jo preko odvetnika, tetinega partnerja. Imela sem utemeljene razloge, zato sem upala, da bo mogoče boljše, če vložim pritožbo preko odvetnika. Prvič so mi jo zavrnili zato, ker nima težke gibalne ali duševne prizadetosti (na podlagi 1. in 2. člena v zakonu), a zakon ima več členov in moj otrok ustreza dvema. Pritožba je šla na ministrstvo, na drugostopenjsko komisijo. Razmišljala sem, kaj bom če mi ponovno zavrnejo. Naslednja in zadnja stopnja je sodišče. Ampak seveda sem morala vse premisliti in se posvetovati z odvetnikom. Najprej pa dobiti odgovor, ki traja nekje 1 mesec in pol. V začetku maja se mi je iztekla porodniška in upala sem, da bom ta čas imela že to urejeno, saj sem mislila, da mi bodo odobrili. A sem se motila. Tako, da mi ni preostalo drugega kot čakanje, nekje na sredino junija, ko bi morala dobiti odgovor. Res sem močno upala, da tokrat ugodijo prošnji, saj je zanj preveliko tveganje, da bi bil v vrtcu. Ne gre se le za zaužitje hrane, ampak zadostuje zgolj dotik. V vrtcu pa seveda ne morejo dve vzgojiteljici skrbeti za 18 drugih otrok, potem pa še za takega hudega alergika 100% paziti, da ne bi prišel s čim v stik. Bil je že julij, odgovora pa še kar od nikoder. Bila sem res nestrpna, vsak dan sem pričakovala pošto, čeprav sem se že nekako pripravila na ponovno zavrnitev. In res, v začetku septembra sem prejela odločbo, kjer so kot pričakovano ponovno zavrnili. Nisem vedela, ali se naj borim do konca (torej da grem na sodišče in sprožim socialni spor) ali ne. Posvetovati sem se morala z odvetnikom.
