Nikoli ne bom pozabila dneva, ko se je vse skupaj začelo, čez noč. Bil je ponedeljek, 15.januar, sin je bil star 2 meseca in 6 dni. Bila sva sama doma, kajti partner je bil službeno odsoten. Zbudila sva se v ponedeljkovo jutro, seveda sem si mislila da bo jutro kot ponavadi, a kako sem se motila. Ko sem zagledala mojega malega fantka, nisem vedla kaj mu je, kaj naj naredim. Komaj sem dihala in se potem nekako spravila k sebi ter se pomirila. Njegov obraz je dobesedno gorel, bil je cel rdeč, v izpuščajih, njegovo telo prav tako. Takoj sem poklicala pediatrinjo in še isti dan odšla tja. Ko sva čakala na pregled, so mi skozi glavo švigale različne misli, le kaj bi lahko bilo z njim. Med drugim sem pomislila tudi na atopijski dermatitis (v nadaljevanju AD), a takrat sploh nisem imela pojma, kaj je to. Veš le tisto, kar prebereš na internetu, kar pa te čaka, na to te nihče ne pripravi. Vsaka minuta, ko sva čakala pri pediatrinji, se je vlekla kot ura, bila sem nervozna, ker nisem vedla, kaj je narobe z mojim fantkom. Ko sva prišla na vrsto, ga je pediatrinja pregledala in takoj potrdila sum na AD. Da bi me pomirila, mi je pojasnila, da to ni nič takšnega, da ponavadi do 1 leta izzveni samo od sebe. Sama pa naj odstranim iz prehrane mleko in mlečne izdelke ter jajca in zamenjam adaptirano mleko (bil je namreč delno dojen). Malo sem se pomirila, češ, da pa to mogoče res ni kaj hudega. Naročila nas je na naslednji pregled čez 1 mesec, da vidimo ali se stanje izboljšuje. Seveda sem takoj naredila, kar je svetovala, zamenjala sem adaptirano mleko, s takšnim ki ne vsebuje kravjih beljakovin in odstranila iz prehrane mleko in jajca. Razlika bi naj bila že vidna po 1 tednu, traja pa tudi do 6 tednov, da se alergeni izločijo iz telesa. Dnevi so se mi vlekli, od skrbi sem imela vedno manj mleka, dokler mi ga ni skoraj popolnoma zmanjkalo. Odločila sem, se da neham črpati in, da sin popolnoma preide na adaptirano mleko, kajti nisem vedla, kaj mu škoduje, s čim mu jaz škodim. Tako sem mislila, da bodo težave izginile, saj bo le na adaptiranem mleku. Žal se to ni zgodilo, vsak dan je bilo huje. Na naslednjem pregledu povem, kar sem storila, ampak ni nič bolje. Pediatrinja se je odločila, da mu vzame kri, da ga testirajo ali ima alergijo na mleko. Takoj mi je pojasnila, da bodo testi najverjetneje negativni, kajti je še majhen (3 mesece star), da bi kaj pokazalo. Sestra mu je vzela kri iz žile, otrok seveda močno joka, komaj sem čakala da je vsega konec. A, kaj ko bi takrat vedela, da je to le kaplja v morje, da je le začetek vsega…
